V torek, 27.11.2018, je v predavalnici Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja potekala okrogla miza z naslovom »Izzivi zaposlovanja mladih z avtizmom« v okviru katere so se z nami pogovarjale vabljene gostje:
- psihologinja ga. Nevenka Nakrst, strokovna predstavnica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije;
- mag. Maja Zovko Stele, profesorica defektologije, zaposlena v organizaciji CenterKontura in koordinatorica projekta »Prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela« za zahodno Slovenijo ter
- mama mladostnika z avtizmom in delodajalka ga. Irena Zadravec.
Vsaka od gostij je o problematiki spregovorila skozi prizmo svojih profesionalnih in osebnih izkušenj, obiskovalci pa so lahko prisluhnili tudi osebam z avtizmom – članom Centra ASPI Domžale, ki so v filmu spregovorili o svojih izkušnjah in razmišljanjih v zvezi s trgom dela in zaposlitvijo. Dokaj številčna udeležba in živahna razprava, ki se je razvila, sta pokazali, da gre za zelo aktualno tematiko.
Obiskovalci so prihajali z različnih področij družbenega življenja (nevladne organizacije in društva, izobraževalne inštitucije in karierni centri, strokovni delavci s področja zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije, svojci oseb z avtizmom, predstavniki lokalne skupnosti…) in z različnim vpogledom v problematiko avtizma.
Iz razprave, v katero so se s svojimi pogledi in izkušnjami aktivno vključevali številni udeleženci, je bilo mogoče razbrati naslednje poudarke:
- Številne družine posameznikov z avtizmom se počutijo nepodprte in v celoti prepuščene same sebi v skrbi za potrebe in prihodnost teh oseb (predvsem pereče je vprašanje delovnega vključevanja in samostojnega življenja); reševanje konkretnih problemov je, v pomanjkanju sistemskih rešitev, prepogosto prepuščeno njihovi iznajdljivosti in obveščenosti. O možnostih podpore, ki obstajajo, številni niso informirani.
- Številne oblike pomoči osebam z avtizmom (in drugimi posebnimi potrebami), ki obstajajo v Sloveniji, se razvijajo in izvajajo predvsem v obliki posameznih iniciativ – različnih projektov in prostovoljstva, izvajalci pa so med seboj v splošnem slabše povezani in informirani drug o drugem.
- Dobre prakse, ki se razvijajo in so se razvijale na tem področju, so širši javnosti pogosto slabše poznane.
- Pomoč mladim (in odraslim) z avtizmom je sistemsko do določene mere urejena v okviru Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, vendar je predvsem na področju zaposlovanja zaradi slabše poznanosti problematike in slabše informiranosti strokovnih delavcev pomoč lahko večkrat pomanjkljiva ali manj ustrezna.
- Zaznana je splošna neosveščenost trga dela o posameznikih z avtizmom (potrebe in močna področja), kar bistveno zmanjšuje njihove možnosti za uspešno delovno vključevanje; v tujini to rešujejo z ustanavljanjem podjetij, specializiranih za zaposlovanje oseb z avtizmom (iniciatorji tega so pretežno družinski člani oseb z avtizmom, podjetja so ponavadi vsaj do določene mere subvencionirana s strani držav).
Skupne ugotovitve srečanja, ki je trajalo dobri dve uri, pa so bile naslednje:
- skozi take in podobne javne dogodke in prireditve je potrebno spodbujati in razvijati širšo razpravo o problematiki socialnega vključevanja posameznikov z avtizmom ter tako osveščati celotno družbo (in delodajalce);
- organizacije, ki že aktivno delajo na tem področju, se morajo med seboj povezati in združiti svoja prizadevanja, ne glede na to, na katerem področju delujejo (šolstvo, zaposlovanje, NVO);
- odločevalce in pristojne inštitucije je potrebno sistematično opozarjati na pomanjkljivosti sistemske ureditve ter z združenimi močmi aktivno pristopiti k njihovemu odpravljanju;
- potrebno je sistematično osveščanje delovnih okolij in ustrezna podpora delodajalcem, ki se odločijo za vključitev osebe z avtizmom;
- potrebno je doseči sistemsko ureditev financiranja različnih oblik podpore in pomoči osebam z avtizmom in njihovim svojcem.
Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za udeležbo in aktivno sodelovanje. Z bistvenimi poudarki in ugotovitvami naših skupnih razmišljanj bomo seznanili Varuha človekovih pravic. Zagotovo pa bomo sporočila tega srečanja vključili tudi v načrtovanje nadaljnjih aktivnosti projekta SEM.
