Osebe s statusom invalida morda niso vedno prva izbira, ko iščemo nove sodelavce, še toliko bolj, če gre za mlade, ki komaj zapuščajo šolske klopi in ne razpolagajo s številnimi delovnimi izkušnjami.
Naša zakonska ureditev predvideva obvezo določenega deleža invalidov med zaposlenimi, če skupno število zaposlenih presega 20 oseb (t. i. kvotno zaposlovanje). O tem govori Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v svojem VIII. poglavju.
Kadar delodajalec te svoje obveznosti ne izpolni, mora v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote.
Marsikatero podjetje se zaradi različnih razlogov odloči za tovrstno izpolnjevanje obveznosti, vendar pa izkušnje kažejo, da lahko zaposleni s statusom invalida zaradi svojih specifičnih znanj in talentov podjetju dejansko prinesejo dodano vrednost, če so le razporejeni na delovne naloge, kjer je vpliv omejitev minimalen, in če poznamo spodbude za zaposlovanje, ki jih nudi država.
Družbeno odgovorna podjetja se tudi zaradi svoje poslovne orientacije odločajo za vključevanje posameznikov s posebnimi potrebami. Izkušnje izkazujejo in potrjujejo, da so ti posamezniki potencialno še kako koristni člani svojega kolektiva in družbe kot celote. Če jim le damo priložnost.