Naš naslednji sogovornik ima veliko veselje do dela z lesom. Grega D. je udeleženec projekta SEM in dijak 1. letnika Lesarske šole Maribor, smer obdelovalec lesa. Z nami je podelil vtise iz praktičnega izobraževanja pri delodajalcu in šolanja na daljavo.

Pripravila: Bojana Matić Risteski, koordinatorica projekta SEM

 
Grega, prosim, če se nam na kratko predstaviš. Kdo si, kje si doma, kaj rad počneš?
Sem Grega. Živim v Mariboru. Rad gledam komedije ob katerih se prisrčno nasmejim. To mi je sprostitev.

Katero šolo obiskuješ? Zakaj si se odločil za to šolo?
Obiskujem Srednjo lesarsko šolo Maribor, izobražujem se za obdelovalca lesa. Delo iz lesa me zelo veseli. Pomagal sem tudi pri sestavljanju kuhinje doma in na vikendu.

Letos zaključuješ 1. letnik. Kakšne razlike si opazil med osnovno in srednjo šolo?
Prestop iz osnovne šole v srednjo šolo je tudi pri 2-letnem programu zahteven. Ni toliko pomoči in razlage, kot je bilo na Centru za sluh in govor Maribor. Problem je v tem, da pri nas določenih snovi v 8. in 9. razredu nismo jemali, tako kot ostali v rednih osnovnih šolah. Še vedno si želim tega poklica in pomoči. Ni dneva, da ne bi šel v svojo delavnico, ki mi jo je naredil stric. Ta delavnica mi da voljo, rečem si »Grega, uspel boš!«.

V mesecu januarju si v podjetju opravljal praktično usposabljanje z delom. Nam lahko na kratko opišeš kako je potekalo tvoje delo? Kaj ti je bilo še posebej všeč?     
Dva tedna sem bil na praksi v Ozari. Veselilo me je to, da me je šef pohvalil in tudi babica, ki se je zanimala za mene. Sodelavci so bili zelo prijetni. Delal sem od 7.–15. ure. Delo je bilo fizično: pomagal sem pri paletah, žagal, pometal in lepil. Sestavljal in čistil sem garderobne omare ter jih nalagal v kombi za prevoz do podjetij. Delali smo tudi popoldan od 14.–21. ure. Za malico so bile ogromne pizze. Bili so zelo prijazni in so me pripeljali do doma. Bil sem zelo srečen. Rad bi se zahvalil Ozari na Studencih – ostali mi bodo v večnem spominu. Hvala tudi za ogromne malice. Najbolj všeč mi je bila vožnja s kombijem in nalagnanje omar v kombi.

Zaradi epidemije šola že nekaj časa poteka na daljavo. Kako izgleda tvoj šolski dan v času šolanja na daljavo? Kako si organiziraš šolsko delo in učenje?
V času koronavirusa sem si razdelil naloge. Lahko delam počasi, vsako nalogo sproti. Imam čas, uredim tudi dnevnike. Ta način šolanja mi zelo ustreza. Vse kar prej nisem mogel napisati v šoli, lahko zdaj napišem sproti. Ostane mi tudi čas za sprostitev.

Kaj ti je všeč pri šolanju na daljavo?
Pri šolanju na daljavo mi je všeč, da imam mir in da lahko počasi rešujem in si večkrat preberem.

Kaj pogrešaš pri šolanju na daljavo?
Pri šolanju na daljavo ničesar ne pogrešam, saj me tako šolanje pomirja.

Kako skrbiš za svoje zdravje v času epidemije?
Ne družim se z drugimi ljudmi, roke redno umivam in razkužujem. Masko vzamem tudi, ko grem na vrt. Telovadim in zaužijem čim več zdrave hrane.

Kako si v tem času ohranjal stike s sorodniki in prijatelji?
Imeli smo zelo malo stikov, ker je bila prepoved prehajanja med občinami. Živim z babico, ki je onokološka bolnica, zato se oba zelo drživa pravil.

Kaj počneš v prostem času?
V prostem času pomagam pri hišnih opravilih in košnji trave. Izdelujem lesene izdelke in igram video igrice. Najraje igram nogomet.

Vem, da zelo rad izdeluješ izdelke iz lesa. Doma si si uredil tudi posebno delavnico. Kaj vse si v letošnjem šolskem letu ustvaril? Si na kak izdelek še posebej ponosen?    
Zelo srečen sem v svoji delavnici. Izdelal sem ptičjo krmilnico in valilnico. Sestavil sem cvetlično korito, desko za delovno ploščo za babico, dve pručki, dva stola, pisalno mizo, omarico za čevlje, ki je precej velika in nima vrat, tako da je bolj praktično. Za babico sem sestavil tudi kotni predalnik za rože in zabojnik s pokrovom za shranjevanje različnih pripomočkov. Ponosen sem na vse izdelke. Vaja dela mojstra!

Kaj bi priporočal učencem in dijakom, da bodo pri šolanju na daljavo uspešni?
Učencem bi priporočal, da se trudijo in vztrajajo. »Vsak začetek je težak, a obupati ne smeš.« Tako mi je svetovala gospa Kumer, učiteljica praktičnega pouka, in tega se tudi držim. Vsem učencem priporočam, da se potrudijo in poslušajo nasvete učiteljev prakse, ki želijo, da bi izdelke izdelali kvalitetno. Želim si, da vsi napredujemo v višji letnik in da nas učitelji vzpodbujajo in nam pomagajo. Tudi učitelji bodo srečni, če bomo dosegli poklice, ki si jih želimo.